Savaria - A Vas Megyei Múzeumok értesítője 13-14. (1979-1980) (Szombathely, 1984)

Néprajz - M. Kozár Mária: Adatok Felsőszölnök földműveléséhez

POLJEDELSTVO NA GORNJEM SENIKU MARIJA KOZAR — MUKIC Poljedelstvo je imelo v zgodovini Gornjega Senika velik pomen, saj so vas ustanovili slovenski kolonisti, ki so utemeljili poljedelstvo ob Rabi. Postali so hlaipci iin podloznifki icerkvenin dn posvetndh gospodairjev skozi stoletja. Zemlje so imeli iin imajo do daines pramalo. Nastanek malin razdirobljendn posesti je povzrocilo preobljuidenost. Odtok delovne sale je ibil mogoc le v osbldkd sezoinskega delà. ki pa ni zagotavljalo stalnega zasluzka. Poljedelstvo se ni moglo in se ne more razvijati zaradi slabe kvalitete zemlje in hribovitosti pokrajine. Ce pogledaimo deleze posameznih zemljiskih fculturnih kategorij, vddiimo, da iimajo srednji in veliki kmetje v glavnem samo vec gozdov kot mali kmetje, ne pa ifcudi njiv. Razslojevanje torej ne izvira iz poljedelsitva, ampak iz gozda, kar zahteva rnanj delà in dá vecji zasluzek. Delez orne zemlje v celotni posesti je pribllizno isti (33,4%) pri malin, srednjih in velikih kmetih. Rocno abdelovanje zemlje je terjalo izoblikovanje medsebojne pomoci. Na Gornjem Seniku si sosedje in sorodndiki medsebojno pomagajo: 1. za povracilo pri istem delu (pri okopavanju, sajenju, mlatvi, spravljanju okopavin in strocnic, luscenju bucnega, semena oesanju perja lickanju koruze. 2. Poznajo tudi medsebojno uslugo neenakovrednega znacaja (pri prevazanju zita s polja za cepljenje drv aid pomoc pri grabljanju nastilja ipd.) 3. Za placilo kosi, orje, prevaza ponavadi sovascan, ne pa sosed ali sorodnik. 4. Revnejse zenske pomagajo pri pletvi zita in pri okopavanju za mleko. Medsebojno si ljudje pomagajo zato, ker sp prisïljeni. (Ce jaz ne grem, tudi к meni ne prddejo). Nobeno gospodarstvo nima toliiko delovne sile dn gospodarskih strojev, da ibi lalhko opravilo svoje del о farez pomoci sovascanov. Pri delitvi delà po spoilt opravljajo moski manj, toda tezja delà, zenske pa vec, lazja delà. Pri vecjih ikmeckih delih (zetev, mlatev in spravljanje pridelkov) pa sta zaposlena oba spola. Porabje je kot izolirana pokrajina ohranilo mnogo starih prvin v svoji kiulturi. Zlasti v gospodarstvu najdemo tukaj veliko staroslovanskih elementov (poljedelsika opravila, orodja). i Na sosednje madzarstvo je vplivala prekmur&ka in taiko tudi porabska kultúra predvsem v poljedelstvu, о cerner pricajo slovensike izposojen'ke v maidzarscini. Elementi, ki so jih prevzeli Porabski Slovenci od Madzarov, so neznatni in nimajo odlooilnega vpliva na njihovo kulituro (koruznjak, susenije zita v krizdh). Niti sosednja nemska kultúra, razen nekaterih izposojenik v jeziku, ni vpHvala na poljedelstvo na Gornjem Seniku. Podolbnostà v poljedelstvu s Prekmur280