VJESNIK 16. (ZAGREB, 1914.)
Strana - 83
83 XXX. Bez označena mjesta (u Bihaću?), 27. travnja 1566. Javlja se senjskomu vicekapitanu Bašanu de Saki o ratnim pripre mama u Tninu i Bihaću i moli se za usmeni dogovor. Neka V(aša) M(ilost) znate, kako dojdoh iz Skradina, zato ne mogoh ta lis(t) tudje poslati. Istino gre vojska tamo k vam, načinja se „deli Margeta" na Tninu; odtuda je nitko, ki će pomoći načinjati. Kadi će se broditi, sohe u zemlju zabijaju, k čemu se vežu oni konopi, na ke kane lise stavljati tamo pri Bihću. Jeda g(ospo)d(i)n bog dopusti, da biste jih smamili, kako bi sama V(aša) M(ilost) otila. Tamo jih če kajte ovih deset da(n) ali i prvo, ako jim ki drugi glasi ne priđu. A ja ovo pisah aprila 27. 1566. Bog i sveti Zaharija. (Na strani: Disz ist dem Verwalter geen Zeng geschrieben worden.) Ich lass euch wissen, das ich von Skradin khumen bin, aber ich hab den Prief nit khunen so paldt schickhen. Gewisslichen das Hör zeucht auf engkh, vnd man hat zuegericht das gross stargkh Geschütz, Delly Margetta genandt, zw Tnin. Von engkh ist etwo ainer, der da helfen wirdt daselbig zuezurichten, vnd wo sy durch den Furdt bey Wihitsch durch werden, wellen sy Steckhen ins Feld ainschlachen, an welliche sy die Säller oder die Strukh anpinden, vermainen darüber Paym oder Traim zw legen vnnd also zu der Mauer zu khumen. Wolt Gott, ier mechtes nach euern Willen verhündern, vnd warttet auf sy die zehen Tag oder sy mechten uoher khumen, wo sy nicht etwas verhindern wierdt. Geschriben den 27 Apprilis in 66isten. S. Sacharias. Na drugoj strani: Kopija lista iz nutra prijatelju pisana. A ča pišete za naše na vojsku pošastje, naš beg ne će na carovu vojsku, nego su odlučili na ove kraje 12 sanžakov, ali se još i to ne zna, još glasa čekaju. A pak u ovo glas dojde, da je poklisar kraljev prošal. Još bojimo se, da se umire, očito se ne zna. A što velite, da se sastanemo, da govorimo na usta, mi bismo vele radi; ako bi se moglo po vsaki put. Ako bismo kim rokom ne mogli dojti, činite Mah muta ali na Mline ali na Skradin dojti, da biste njemu rekli, koliko da meni budete rekli i govorili, kada je naš glavni posai. Još ćemo pisati, dokle izvidimo istino, kud nam zapovida(te), ali mir bude. Fsako jako ćemo činiti ali ja ali Mahmuta ali Memiju s vami govoriti. Još gledamo glase i bog vas veseli. Copey von Prief, weUcher'geschrieben ist worden ainem guet ten Freundt geen Zeng von ainen Türkhen.
