ARHIVSKI VJESNIK 40. (ZAGREB, 1997.)

Strana - 115

J. Žontar, Arhivsko šolanje v Sloveniji, Arh. vjesn., god. 40 (1997) str. 111-117 treba dovolj na široko izpeljati tudi to fazo šolanja. Imam vtis, da se včasih iščejo v tem oziru nesmiselne razlike. Specializacijo je treba graditi predvsem na drugačnih osnovah, tako naj bi imel npr. specialist za gospodarske fonde kot osnovno izobrazbo diplomo ekonomske fakultete, specialist za pravosodne fonde, pravno fakulteto, itd. Za vsako organizirano šolanje so potrebni pripomočki. Tu nas čaka še dosti dela, predvsem na področju arhivistike, viroslovja in arhivskoupravnem področju so še znatne bele lise. Važno bi bilo to tudi zaradi željene kontinuitete pri posredovanju znanj in iz razlogov racionalnosti. Nadaljnji odgovor na zastavljeno vprašanje pa odvisi tudi od tega, kakšne profile delavcev bomo v bodoče potrebovali v arhivih. Če govorimo o delavcih z visoko izobrazbo mora biti cilj univerzitetnega studija znanstveno usmerjen arhivist, ki ga mora označevati kompetentnost, da samostojno oblikuje načela in odločitve. Prepričan sem, da bo potrebno oprostiti visokošolsko izobražene arhiviste opravljanja številnih nalog pri urejanju in popisovanju sodobnih masovnih spisov ter za ta dela pritegniti delavce z višjo in srednjo stopnjo izobrazbe. Seveda morajo biti visokošolsko izobraženi delavci usposobljeni za vodenje del in sprejemanje temeljnih odločitev. Taka oprostitev pa bi jim odprla možnost, da se v večji meri posvetijo raziskovalnemu delu. Pri tem ne mislim le (ali v prvi vrsti) na zgodovinska in pomožnozgodovinske raziskave, marveč v vse večji meri tudi na raziskave s področja arhivistike.

6 Temelje za tako usmeritev pa daje magistrski študij iz arhivistike. Za vsako stroko so posebno pomembni strokovnjaki iznad povprečja, strokovnjaki na katerih leži nadaljnji razvoj stroke. Za pospeševanje magistrskega študija pa je potrebno tudi finančno stimuliranje, kar naš novi pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov zaposlenih v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine (z dne 15.5.1996) delno že upošteva, bi pa moral v mnogo večji meri. Magistrski študij traja dve leti, teoretični del se zaključi po novem pravilniku z izpiti iz 6 predmetov. Po vzoru magisterija iz zgodovine se sedaj tudi magisterij iz arhivistike deli na dve smeri, za gradivo do srede in od srede 18. stoletja dalje, kar pa je vprašanje, ali je smiselno. Želeti je, da pridobijo vsi kandidati enako poglobljeno strokovno znanje, s čemer bi bila zagotovljena tudi potrebna fleksibilnost, kije zlasti potrebna pri manjših arhivih. Pripravljamo enoten študijski program za magisterij iz arhivistike, ki bo dovolj na široko (v obliki izbranih poglavij) zajel arhivske vede, Hermann Rumschttel, Tätigkeiten im öffentlichen Archivwesen: Die Laufbahnen des höheren, gehobenen und mittleren Archivdienstes und ihre Unterschiede, Archivmitteilungen 3/93, str. 80-82; Theo H.P.M. Thomassen, Between the qualified zero and senior professional: The training of non-academic staff for archives, International council on archives, Studies 7, Paris 1995, str. 56-64; Jože Žontar, Fragen der Archivarsausbildung an den Universitäten in Ost- und Mitteleuropa, prav tam, str. 35-41. 115