ARHIVSKI VJESNIK 32. (ZAGREB, 1989.)

Strana - 115

Branko Marušić, Iz dopisivanja med. J. Vošnjakom in V. Spinčićem. Arhivski vjesnik, 32 1989. sv. 33, str. 113—124. to od njega zahtjevali i koje je postojeće na svojem sa žandari ra-, zagnao; kojega je c. kr. kapetan

8 hvalio i preporučivao za činovnika u Kastvu kao također prije vladin komesar; kojemu je bilo zem. odbor javio, da se ima na koncu godine 1879. seliti iz Kastva, al koji je imao i dalje ostati u Kastvu, jer je c. kr. namjestničtvo odlučilo razpust (to sam zem. odbor u jednom svom odpisu veli) obć. zastupstva

0 i kojega je zem. odbor i polit, oblast podržavala proti volji puka preko dvie godine u Kastvuda je taj Cuder član »odbora djelovanja za julijske Alpe«.

10 On piše kao čovjek i domoljub ravnatelju računovodstva zemaljskoga

11 dne 22. febrara 1880. Tajni odbor šilje to pismo već 6. marča 1880. predsjedničtvu odbora djelovanja za julijske Alpe. Za dieljenje je kot. kapetan.* Zem. odbor, koji se protivi dieljenju, neka gleda ravnatelj nagovoriti na to.

12 Izruča pozdrave ravnatelju u ime svoje rodbine i u ime rodbine Tappier-a, pod kojim se nemože drugoga razumjeti nego g. Tappera' c. kr. šumara u Kastvu, u ono vrieme nerazdruživoga druga Cudera. U ostalom što se je sve u Kastvu radilo, to znade g. Vitezić, da znade i vis. ministarstvo nutranjih poslova. S osobitim počitovanjem U Kopru 19. II. 1880. Vjek. Spinčić svet razpuščen in 28. oktobra 1878 je prišel vladni komisar Simzig. Podpiral je Cudra in ga je priporočil za občinskega uradnika tudi potem, ko je prenehal opravljati svoje naloge vladnega komisarja na Kastvu (Naša sloga 2. 12. 1879, št. 23). Nemiri so se v Kastvu nadaljevali, o njih ie veliko pisala »Naša sloga« (1. 11. 1879, št. 21): »Pođe li ovako dalje, mi ćemo morati za Kastav otvoriti posebnu rubriku.« Frane Barbalić (Narodna borba u Istri od 1870. do 1915. godine. Zagreb 1952, 46) piše: »O tom se predmetu mnogo pisalo i po našim novinama, a bilo je mnogo govora i u samom istarskom saboru.« O Cudru piše tudi: Milan MARJANOVIĆ, Kastav: V: Zbornik Kastavštine 2/1981, 51. 7 Verjetno Ivan (Giovanni) Simsig. 8 Dr. Hyacinth Pétris ( —1880), okrajni glavar na Voloskem. ' Ko so hoteli na Kastvu razpisäti mesto občinskega uradnika, ker se s predlogom, da to postane Cuder, niso štrinjali, je okrajno glavarstvo razpustilo občinski svet (Naša sloga 1. 1. 1880, št. i). »Naša sloga« (1. 2. 1880, št. 3) je grajala obnašanje glavarja Petrisa. 10 Comitato dell'Alpi Giulia je deloval tajno v Trstu v letih 1866—1878, li 1884 je obnovil svojo dejavnost (L. VERONESE, Vicende e figure dell'irredentismo giuliano. Trieste 1938, 9, 12). Bila je ena izmed tajnih (znotraj Avstro-Ogrske) in javnih (kraljevina Italija) iredentističnih orsanizacij, ki jih je povezovala Associaziöne in pro dellTtalia irredenta (B. COCËANI, Milano centrale segreta dell'irredentismo Milano 1962, 17 in si.). 11 Giovani Sussa 12 Od konca sedemdesetih let so bili poskusi, da se kastavska občina porazdeli. O razdelitvi občine je 1. 1884 raspravlial tudi istarski deželni zbor (Petar STRČIĆ, Prilog političkoj povijesti Kastavštine od 1813. do 1918. godine. V: Zbornik Kastavštine 1/1978, 45). 15 »Naša sloga« (1. 10. 1879, št. 19) piše, da je gozdarski komisar Ferdinad Trepper po rodu Čeh, a da deluje proti Hrvatom. • 115