ARHIVSKI VJESNIK 29. (ZAGREB, 1987.)

Strana - 65

Jelka Melik, Vrednotenje in strokovna obdelava gradiva sodišć v SR Sloveniji po letu 1945. Arhivski vjesnik, 29/1986. str. 65—67. Pregledni članak UDK 651.53 : 335.6 (497.15) VREDNOTENJE IN STROKOVNA OBDELAVA GRADIVA SODIŠĆ V SR SLOVENIJI PO LETU 1945. Jelka Melik, Arhiv SR Slovenije, Ljubljana, Zvezdarska 1. Vrednost sodnih arhivov je že dolgo znana. V preteklosti so zgodovinarje zanimali predvsem dokumenti v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki iz politične in kulturne zgodovine, navadne ljudi pa tišti ki so zadevali njihova premoženjska razmerja. Sele v zadnjih letih se je zlasti v tujini utrdilo prepričanje o dragocenosti gradiva sodišč za studij gospodarske in socialne zgodovine. Sodni arhivi po letu 1954. so, zaradi obilice drugega arhivskega gradiva, na prvi pogled manj pomembni. To velja zlasti za tište ki jih aktualna družbena vprašanja zanimajo z načelne strani. Za tište ki pa jih zanima vsakdanje konkretno življenje, njihov pomen kvečjemu narašča. Naš današnji sodni sistem pozna redna sodišča ki so organi državne oblasti in samoupravna sodišča ki so družbeni organi. V tem prispevku se bom omejila le na redna sodišča. Le ta se ustanovijo z zakonom kot redna sodišča splošne pristojnosti in kot specijalizirana ali posebna redna sodišča. Prva odločajo o vseh kazenskih, civilnih zar devah ražen o tisitih ki so z zakonom posebej izvzete iz njihovega delokroga, druga pa le o posebej določenih skupinah kazenskih ali civilnih zadev. Upravne zadeve spadajo včasih pod splošna redna sodišča, včasih pa se ustanovijo za upravne zadeve samostojna, torej specializirana sodišča. Organizacija sodišč se je pri nas po letu 1945. večkrat spreminjala. Arhivist ki delà na povoj nih sodnih fondih mora poznati najprej vsakokratno zakonodajo ki določa organizacijo in pristojnost sodišč na sploh in nato še sodne poslovnike ki precizirajo načela za notranjo organizacijo in poslovanje posameznih sodišč. Najtežja naloga je vrednotenje sodnega gradiva, Na sodne spise tega obdobja moramo gledati, kott sem omenila ze v uvodu, nekoliko drugače kot smo gledali na sodne spise starejših obdobij. Navedla bom nekaj primerov. Podatki ki jih najdemo v spisih, ki vsebujejo gospodarske prestopke, prisilne poravnave, stečaje, redne likvidacije ter zadeve sodnega registra, niso več tako zanimivi za gospodarsko zgodovino kot bi bili v prejšnjih obdobjih, saj se isti podatki nahajajo tudi pri drugih ustvarjalcih arhivskega gradiva. Na drugi strani so razni kazenski spisi ki bi vsebovali dragocene podatke za politično zgodovino iz sodnih arhivov večinoma izločeni. Zanimive in uporabne pa so odločitve in 65