ARHIVSKI VJESNIK 17-18. (ZAGREB, 1974-1975.)
Strana - 398
svojo pogubno delo na drug način. Pod vplivom visokih in nizkih temperatur se filmski trak razteza in krči. Emulzija, ki teh fizikalnih sprememb ne prenese, se lomi. Najugodnejša temperatura za hrambo filmskega gradiva je v mejah 8—14 °C. Zakon o arhivih in arhivskem gradivu (Ur. 1. SRS 4-24/66) je za varstvo filmov zadolžil arhivsko službo. Skrb za varstvo filmov v Sloveniji je za vso republiko prevzel Arhiv Slovenije, ki pa ima s to dejavnostjo precejšnje teža ve. Zlasti predstavlja pri tem velik problem pomanjkanja ustreznih prostorov. V prvih letih izvajanja varstva filmskega gradiva je Arhiv Slovenije evidentiral filmsko gradivo, začel pa je tudi zbirati dokumentacijo o filmih. Ugotovljeno je bilo, da hrani največ slovenskih, zlasti starejših filmov Triglav film. Ti filmi so bili tudi najbolj ogroženi, številni med nj imi na meji obstojnosti. Večjo filmsko zbirko je ustvaril Viba film. Po letu 1958 pa nastaja obsežna zbirka zlasti krajših filmskih zapisov pri Radio-Televiziji Ljubljana, Po ugotovitvi stanja, v katerem se slovensko filmsko gradivo nahaja, je Arhiv Slovenije v začetku izvajanja varstva filmov posvetil največ pozornosti gradivu v skladišču Triglav filma. Filmi hranjeni v arhivu Triglav filma so bili približno do leta 1950 izdelani na izredno gorljivem in eksplozivnem ter za hrambo nevarnem nitro-traku. Arhiv Slovenije zaradi spisovnega gradiva ni smel prevzeti te vrste filmov v svoja skladišča. Odločil se je za kopiranje nitro-filmov in vsega poškodovanega gradiva. Po letu 1968 je vsako leto prekopiral približno 6000 m filmskega traku. Za vsak film je bila izdelana kopija za predvajanje in trak (lavand ali dub negativ) za reprodukcijo filma. Vzporedno je začel Arhiv Slovenije prevzemati filmsko gradivo na negorljivem traku-safety filme. Poleg kopij za predvajanje je zajel tudi vse izvorno filmsko gradivo. Sprva se je arhiv omejil na zbiranje dokumentarnega gradiva, pozneje pa je izbor razširil tako, da je zajel vse preostale zvrsti filmov. Filmska zbirka v Arhivu Slovenije je v letu 1974 narasla na 6800 enot. Skupna dolžina filmskega traku znaša približno 60.000 m. Pripominjamo, da so v dolžini vštete kopije za predvajanje. Za številne filme hrani arhiv le izvoren material, medtem kopij za te filme še nima. V februarju 1973 je izšel v republiki Sloveniji Zakon o filmu, ki ureja tudi varstvo filmskega gradiva in sicer določa, da moraju producenti slovenskih filmov brezplačno izročati Arhivu Slovenije po eno kopijo filmov posnetih po tem datumu. Arhiv Slovenije izposoja hranjeno filmsko gradivo za javno predvajanje in za znanstveno preučevanje. Izposojo je uredil s pravilnikom o uporabi arhivskega gradiva. Poleg tega bo pa še sklenil s producenti slovenskih filmov poseben dogovor o uporabi filmskega gradiva, kar določa tudi Zakon o filmu. Uporabnik filmov iz Arhiva Slovenije ob izposoji izpolni matični list z osebnimi podatki. Seznani se z določili o izposoji filmov iz arhiva in se obveze, da bo vrnil izposojene filme nepoškodovane. Hkrati položi kavcijo za filme, ki si jih je izposodil. Poleg tega plača izposojevalec filmov uporabnino, ki zagotavlja arhivu obnovo kopij po določenem 398
