Bariska István - Dominkovits Péter - Tilcsik György: A Burgenlandban található magyar provinenciájú fondok és állagok 1921-ig. A szlovéniai Maribor levéltárában található magyar provenienciájú fondok és állagok 1921-ig - A Kárpát-medence levéltári forrásai 1. Fond- és állagjegyzékek 4. Budapest, 2012
Szlovén levéltárak
Ob koncu leta 2009 je bilo v javnih arhivih, kijih financira Ministrstvo za kulturo 189 zaposlenih (skupaj z Arhivom RS). Arhivi hranijo 64.897 tekočih metrov arhivskega spisovnega gradiva ter arhivsko gradivo na posebnih formatih in drugih nosilcih; to je vsega skupaj 7896 fondov. Več kot 73% fondov ima arhivske popise. Leta 2009 je bilo pridobljenih 2203 tekočih metrov gradiva. Poudarek pri prevzemanju je bil na zaostankih oz. na prevzemanju arhivskega gradiva nastalega pred letom 1991. Po arhivskem zakonu iz leta 2006 morajo javnopravne osebe izročiti javno arhivsko gradivo arhivu najkasneje 30 let po nastanku gradiva. Zaradi strokovnih razlogov se 30-letni tok izročitve za posamezno gradivo izjemoma lahko podaljša na podlagi sporazuma med pristojnim arhivom in javnopravno osebo. Za Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj in Pokrajinski arhiv Koper je ministrstvo zagotovilo sredstva za nakup informacijskega sistema Scope za podporo arhivskemu strokovnemu delu. Osrednji problem arhivov je še vedno pomanjkanje ustreznih skladišč za hranjenje arhivskega gradiva. V okviru materialnega varstva je zaslediti predvsem menjavo neustrezne tehnične opreme arhivskega gradiva, kar je vsaj nekoliko izboljšalo pogoje hrambe gradiva. Povečal seje tudi obseg mikrofilmanja in digitaliziranja arhivskega gradiva. Leta 2009 je bilo narejenih 11.426 mikrofilmskih posnetkov in 139.590 digitaliziranih posnetkov arhivskega gradiva. Intenzivno poteka tudi evidentiranje arhivskega gradiva, ki je v tujini in se nanaša na Slovenijo in Slovence. To se izvaja predvsem v arhivih v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Madžarskem. 166
